Pred nakupom, za katerega nameravate odšteti večjo vsoto denarja, je vedno dobro preveriti dejstva o produktu. Zato smo za vas pripravilo vsebino v kateri boste izvedeli zakaj je svila koristna.
Lastnosti svilenih vlaken
- Je eno najmočnejših naravnih vlaken. Zanj sta značilni dobra vzdržljivost in odpornost proti obrabi. Čeprav je tanjša od človeškega lasu, je hkrati močnejša od žice.
- Zelo dobro vpija vlago, zato jo je mogoče obarvati v številne barve. Dobro uspeva tudi barvanje z naravnimi barvili. Kljub dobri absorpciji se izredno hitro posuši.
- Prava svila je med najprijetnejšimi materiali in spada med najmehkejše blago primerno za posteljnine.
- Naravno regulira vašo temperaturo, kar pomeni da vas poleti hladi, pozimi pa greje.
- Je hipoalergena, saj material ne privlači prahu, zato je primeren za osebe z alergijami in astmo.
- Blago se ne elektri
- Deluje antibakterijsko, saj preprečuje širjenje mikrobov, prikriva pa tudi neprijetne vonjave.
- Odlikuje jo izredna gladkost in občutek lahkotnosti, saj kar zdrsne po goli koži.
- Zračno je dobro prepustna kljub svoji gostoti tkanja, kar bo za vaše telo ugodno delovalo.
- Lesk, ki ga sama po sebi oddaja, se posnema pri številnih drugih umetnih materialih.
- Med pranjem, ko je blago mokro, izgubi velik del svoje moči, zato je posebej pomembno, da jo nežno čistite.
- Blago se rado gub,a zato ga boste morali večkrat poravnati.
- Svila ni raztegljiva, torej bo ostala v takšni obliki kot ste jo kupili.
- Je eko naravna tkanina, ki ne dela škode v okolici.
- Cenjena je celo v medicini kot kirurški pripomoček, glede na to, da ne povzroča alergij ali okužb.
- Kokon se uporablja v kozmetiki (piling kože, maske za obraz, anti-age učinek) še potem, ko se odstranijo vse niti.
Iz česa nastane svila
Svilogojstvo je bilo tisočletja strogo varovana skrivnost, dokler je niso tihotapci; po legendi dva misionarja, prenesla v Evropo.
V Slovenijo so jo uvažali iz Italije v času Marije Terezije, ki je to spodbujala in celo nagrajevala. Z dejavnostjo so se ukvarjali premožni, kasneje pa tudi kmetje, razcvet pa je pri nas doživela v začetku 18. stol. na Primorskem in Goriškem, kjer so bili pogoji najugodnejši.
Zaradi obeh svetovnih vojn in uvoza cenejše azijske svile, kasneje tudi veliko cenejših umetnih materialov je njena proizvodnja upadla.
Proces pridelave se prične z vzrejanjem svilenih moljev (Bombyx mori najpogostejši), ki odlagajo jajca na poseben papir. Iz njih se izležejo gosenice, ki se dober mesec prehranjujejo z listi murve. Takrat so pripravljene na predenje kokona.
V nekaj dneh njihove žleze izločijo in ovijejo ličinko v svileno nit dolgo do kilometer, ki se na zraku strdi, prevlečena pa je z vodotopnim zaščitnim sericinom. Ste se kdaj vprašali iz česa je svila sploh sestavljena? Večinsko jo gradi protein fibroin in sericin, ki zlepi niti v kokon. Ostalo so maščobe, soli in vosek.
Zaprta sviloprejka se spremeni v molja, ki si naredi na enem koncu kokona odprtino skozi katero izstopi. Kokone se nato razvrsti glede na velikost, kakovost vlaken in poškodbe.
Sledi navijanje večjega števila niti v prejo na kolutu. Sericin, ki je ostal na svili se na tej točki izloči s potapljanjem v vročo milnico, nekateri uporabijo belila in druge kemikalije.
Na tej točki nastane med svilo velika razlika. Proizvajalci lahko svilo obtežijo, pri čemer jo namakajo v kopeli s taninom, železom ali kositrom, nato jo operejo, s temi postopki pa ji povečajo težo, kar pomeni tudi višjo ceno. Svila se namreč prodaja po teži. Tej vrsti svile škodi slana voda, potenje, uničuje jo celo sončna svetloba.
Po drugi strani je zato zelo cenjena čisto barvana svila, obarvana z barvilom in poljubno obdelana z vodotopnimi snovmi; škrobom, lepilom, sladkorjem ali želatino.
Vrste svile
Surova naravna svila
Je neobdelana svilena nit, ki je izvlečena direktno iz surovih vlaken. Na njej ostane plast, ki se imenuje tudi svilena guma.
Mulberry svila
Udomačeni Bombyx molji, ki se prehranjujejo z listi murve, pridelajo pa okoli 80% svetovne svile.
Noil svila
Kratka vlakna, ki so ostanki pri izdelavi drughi vrst svile se uporabijo za izdelavo noil vrste. Ker so vlakna krajša ima nekoliko bolj grobo teksturo, manjka ji značilen svilnat sijaj, je pa močnejša od bombaža in se prijetno ovije ob telesu.
V primerjavi z drugimi vrstami se jo veliko lažje šiva, saj je svilene izdelke na splošno težje rezati in šivati.
Njena cena je zaradi uporabe krajših niti nižja, še vedno pa ohrani veliko lastnosti, ki veljajo za svilo in je le njen debelejši občutek primerljiv z bombažem..
Divja svila
Slabše vrednosti je ˝neudomačena˝ svila, ki je nenadzorovana saj se molji prehranjujejo tudi z drugimi listi dreves kot sta hrast ali češnja. Vlakna, ki jih kasneje tvorijo so obarvana rjavo, lahko tudi zeleno, oranžno ali rumeno. Težje jo je tudi obarvati, ima neenakomerno strukturo (izdeluje se tkanine kot je žamet, pliš in podobno), je pa trpežnejša od običajne svile.
Tussah svila
Najpogostejša divja svila, ki je bolj groba, neenakomerna in temneje obarvana.
Tasar svila
Svila , ki izvira iz Indije. Ima najmočnejša vlakna med vsemi in se uporablja v svoji naravni barvi, ker jo je težko obarvati.
Duppuini svila
Ko dva molja stketa kokon skupaj nastane ta vrsta svile, ki ima debelejši premer. Se ne guba veliko in je dokaj močna. Na pogled je matirana pod svetlobo pa ima videz z leskom.
Ahimsa svila
Izvira v Indiji, njena posebnost pa je, da omogoči molje, da živi pridejo iz kokona.
Mussel oziroma morska svila
Je ena najdražjih vrst svile, ki jo dobivajo iz školjk na obali Taranto v Italiji.
Pajkova svila
Zanjo je značila mehka in fina nit, a je najtežja za pridobivanje zato se v tekstilni industriji ne uporablja. Ker je najbolj dolgotrajna iz nje izdelujejo neprebojne jopiče, teleskope in oblačila odporna na obrabo.
Najpogostejše vrste tkanja svile
Svilo je mogoče tkati na različne načine, ki dajo različne videze in določijo kako pada. Spodaj so našteti najpogostejši:
Saten
Imenovana tudi atlas vezava ima na sprednji strani nežen lesk na drugi pa mat stran. Pri tej vezavi štiri ali več votkovnih niti poteka čez osnovno ali obratno. Svila saten je najbolj priljubljeno tkanje in velja za pravi pomen svile, na katerega ob njeni omembni pomislite.
Keper
Ima vidne diagonalne linije saj ena votkovna nit teče vsaj preko dveh osnovnih al iobratno. S tem blago pridobi gostoto, trdnost, vzdržljivost, lepo pada in se manj mečka..
Platnena
Svilena tkanina je imenovana taft in je najstarejši način tkanja. Pri slednji se votkovna in osnovna nit pri prepletanju izmenjujeta, na otpi je gladka.
Krep
Tkanine imajo vidno reliefno površino, na pogled delujejo zrnato, na dotik pa bolj grobo. Krep zasuk niti tkanini poveča elastičnost in trdnost.
Žakard
Je tkanina, ki ima vzorce tkane in ne natisnjene na njej
Organzin
Bolj močno sukana preja sestavljena in več dolgih naravnih svilenih vlaken, ki ji dajo prosojen videz. Zlahka se zmečka, najdete pa jo v izdelkih kot je tančica.
Šifon
Fina, rahlo prosojna tkanina, ki ima težek padec in se ne mečka
Mešanice s svilo
Bombaž
Mešanica z bombažem ima manjši sijaj in je veliko cenejša. Ni tako zdrsljiva in je težja od običajne svile.
Volna
Z dodatkom volne postane toplejša, zračnejša, bolj absorbira vlago, se ovije po podlagi, odporna na gube, je prožnejša in manj srbi kot navadna volna.
Umetna
Gre za umetno svilo iz rajonskih vlaken, ki posnemajo videz svile. Ohrani sijaj a ne trpežnosti, vsekakor pa je veliko cenejša različica vendar vprašanje ali tu še vedno govorimo o svili v pravem pomenu besede.
Zakaj je svilena posteljnina tako draga?
To je zagotovo vprašanje, ki ste si ga postavili ob pogledu na ceno posameznega izdelka.
Za lažjo predstavo z vami delimo naslednji podatek.
Ocenjuje se, da za pridobitev enega kilograma svile potrebujete do 5000 gosenic. En zapredek namreč vsebuje le 0,4 do 0,5 grama svilene niti, ki jo v predilnici za minuto potopijo v vrelo vodo in jo na vretenu odvijejo iz kokona. Dolžina ene niti znaša tudi več kot 1 kilometer.
En kos svilene obleke potrebuje količino svile, ki jo proizvedemo iz 1700 do 2000 kokonov, sedaj si pa zamislite koliko več jo je potrebne za izdelavo posteljnine in jasno vam bo od kod tako visoka cena celotne proizvodnje.
Vsaka gosenica med razvojem zaužije približno 20 gramov listja, v resnici kar 40 gramov, ker ne poje peclja in žil v listu. Vzgojiti jim je potrebno torej dovolj rastlin in jih negovati.
Ceno določa tudi dolgotrajnost celotnega procesa od vzgoje do končne verzije, ki je naraven in ga ni mogoče pospešiti. To ji doda tudi premium oznako.
V zgodnjih začetkih pridelave so za kilogram svile morali odšteti kar kilogram zlata, kar pove za kako prestižno je veljala že takrat.
Glede na to, da je svila najstarejša tkanina odkrita približno 8500 let nazaj, v izdelavo katere je potrebno vložiti veliko napora, a se je kljub temu ohranila do danes, četudi ji konkurirajo bistveno cenejši materiali, potem veste, da gre za večno priljubljen material, ki se ga splača imeti.
Svilena minu posteljnina, ki združuje najboljše lastnosti, ki smo jih zgoraj opisovali naj bo vaša prva izbira svile, ki jo boste vnesli v vaš dom. Med izdelki so vam na voljo svilena prevleka za vzglavnik, svilena spalna ali obrazna maska.
