Kako naj bo urejena otroška soba, da spodbudite učenje
Skladno z osebnostjo osebe in njegovimi individualnimi potrebami si mora vsak po svoje urediti kotiček za učenje. Lahko gre za delček neke sobe, ki ga boste preobrazili v učni kotiček ali pa imate na razpolago celotno sobo, največkrat je to otroška soba. Pri urejanju slednje boste morali paziti, da vanjo ne umestite preveč motečih elementov in da ločite predel za učenje od predela za umirjanje in počitek. Kotiček ločite od preostale sobe z zaveso, paravanom, drugo barvo itd.
Kaj je za koga moteče mora ugotoviti sam. Lahko je to nek predmet, ki mu krade pozornost, premalo ali preveč svetlobe, temperatura v sobi, zvoki v sosednjih ali celo istem prostoru, določene barve itd. Ko boste izločili dražljaje, ki so morebitno moteči za otroka mu lahko začnete organizirati udoben in produktiven prostor.
Izbrati morate predvsem pravi prostor. S tem ko boste namenili poseben prostor učenju boste dali otroku vedeti, da cenite njihov trud in učenje. Mlajši otroci so radi blizu dnevnega dogajanja zato jih ne smete preveč izolirati. V primeru, da živite v majhnem stanovanju boste mogoče morali otroku nameniti del hodnika, kjer je najmanj prehajanja, da bo čim manj motečih dejavnikov, kjer je naravna svetloba in dober pretok zraka. Sprva naj malček na tem mestu riše in ustvarja, saj bo tako ponotranjil namen kotička.
Nekaterim za različne oblike dejavnosti ustrezajo različna mesta. Projektov se otrok lahko loteva na kuhinjski mizi, branja na udobnih blazinah nametanih v kotu sobe, domače naloge naj dela za mizo. Telo naj ne bo statično, sploh pri malčkih. Naj menjuje položaje, si privošči odmor in spreminja lokacijo, ko to potrebuje. Elektronske naprave torej računalnikov in mobilnih telefonov naj otroška soba ne vsebuje. Med odmori naj gre raje na svež zrak če je le mogoče v naravo in si privošči zdrav prigrizek in dovolj tekočine.
Red in urejenost prostora sta ključna dejavnika produktivnosti. Kaos namreč krade pozornost, utegne celo povzročiti občutke anksioznosti in neugodja. Vsak predmet naj ima svoje mesto in bo na otrokovem dosegu, da bo imel možnost samostojno poseči po njem. Opreme kot so omare in predali naj bo dovolj, nikakor pa ne preveč s čimer ohranjajte princip minimalizma. Vsak element naj bo na zunanji strani označen skladno z vsebino predala (gor nalepite slikico, ki označuje kaj je zloženo v notranjosti).
Številne raziskave so potrdile, da ustrezna svetloba, če je le mogoče je to naravna dnevna, če ne gre bela LED, pripomorejo k ohranjanju budnosti in fokusa. Namizne svetilke naj imajo funkcijo prilagajanja in naj nikar nimajo toplih rumenih ali celo barvnih žarnic, ki uspavajo. Nameščene naj bodo na nasprotno stran dominantne roke, da si ne bo otrok zastiral svetlobe.
Če za šolsko delo uporablja računalnik mu monitor namestite v višino glave, da bo vanj gledal v pokončni drži, da si nebi oslabil vratnih mišic. Ko elektronskih naprav ne potrebuje za delo jih obvezno odstranite iz sobe.
Pravilna izbira barv v pravih količinah in na pravih mestih bo vplivala na čustva, pozornost in vedenje otroka. Vsak od nas ima svojo izkušnjo z določeno barvo zato ima na posameznika ista barva lahko drugačen vpliv. Velja, da je bolje izbirati svetle odtenke, ki ustvarjajo učinek odprtega prostora in svetlobo odsevajo. Primeri so krem barva, nežna modra, svetlo zelena ali pastelno rumena.
Izbirajte predvsem barve, ki stimulirajo delovanje možganov in spodbujajo koncentracijo. Zelena je ena izmed teh, saj pomaga pri boljši koncentraciji in umirjanju. Enako velja za modro sploh turkizno, ki spodbuja produktivnost sploh pri zelo intelektualnem delu vendar je v preveliki količini zelo hladna in začne delovati depresivno. Tudi siva barva je povsem primerna za spalnico.
Mlajšim otrokom ustrezajo žive barve in oranžna je ena izmed takšnih, ki je topla in povečuje produktivnost ter dviguje razpoloženje s čimer izboljša možganske funkcije. Ni pa priporočljiva za mlajše in energijsko bogate otroke oziroma jo pri njih uporabite omejeno v nežnejših odtenkih. Rdeča bo izzvala energijo ali pa občutja grožnje. Fokus povečuje pri nalogah, kjer je veliko ponavljanja ali na detajle omejenih nalogah. Rumena osrečuje in jo imajo najraje najmlajši, vendar v večjih količinah povzroča občutja strahu, ker je svarilna barva.
Preprost način stimuliranja možganov za delo je tudi uporaba glasbe v ta namen. Predvsem instrumentalne, nekaterim pa ustrezajo tudi zvoki belega šuma. Za tiste preobčutljive na zvok pridejo prav slušalke za zvočno izolacijo, pa tudi samo sobo čimbolj zvočno izolirajte.
Sedaj se posvetimo glavnim kosom pohištva. To sta pisalna miza in stol. Otrokovi višini morate skladno z njegovo rastjo prilagajati višino mize in stola. Dobro je, da ima stol naslonjala za komolce, katera so v isti višini kot pisalna površina ali rahlo višja. Sama miza naj bo postavljena pred okno, da bo nanjo padalo dovolj svetlobe, če je vaš otrok precej nemiren jo raje postavite pred prazno steno. Vsebuje naj veliko predalov v katerih bodo pospravljeni najpogosteje uporabljeni pripomočki, ki bodo tako vedno na dosegu roke in ga hkrati ne bodo motili na mizi. Pri izbiri velikosti površine mize upoštevajte tudi ali bodo na njej postavljene naprave kot je tiskalnik ali monitor, ki bodo potrebovale več prostora. Pozorni ste, da so otrokove noge trdno na tleh. Da ne boste vsako leto kupovali novega pohištva si obstoječega prilagodite tako, da otroku na stol postavite blazino, noge pa lahko nasloni na škatlo pri čemer stegna ohranja v položaju skoraj vzporedno s tlemi.
Priročna miza lahko postane tudi stara garderobna omara, kjer ohranite samo eno polico, ki jo čvrsto pritrdite, da služi kot delovna površina. Kadar na mizi zmanjka prostora za zlaganje pripomočkov, uporabite še vertikalne stene. Nikar ne pozabite na koš za smeti, če prostor dopušča naj že tam reciklira različne materiale.
Poleg ustreznega pisarniškega stola umestite v prostor še druga sedala kot so gimnastične žoge, primerne še posebej za nemirne otroke, fotelj, gugalnik, viseči stol, počivalnik, blazine zato da bo otrok imel možnost spremembe položaja, ko mu stol ne bo več udoben. Otroci, ki se še fizično razvijajo morajo imeti ergonomske sedalne površine za pravilen telesni razvoj in podporo učenju pisanja, kjer je pravilna telesna drža ključna.
Sobo naredite domačo in s tem udobnejšo, če bo otroška soba imela določen element, ki bo središče dekoracije. Izberite nekaj kar je otroku blizu in motiv vnesite na steno v obliki plakatov, svetil, blazin, odejic, preprog, rastlin, v obliko pohištva itd. V primeru, da otrok občuti nemir naj ima ob sebi posodo s predmeti, ki ga umirjajo. Lahko so to gladki kamni, gumijaste elastike, protistresna žogica ali lego kocke.
Organizirati mu pomagajte tudi dan z uporabo koledarja ali dnevnega reda, ki ga prilagodite njegovi starosti. Dnevni razpored mu bo služil kot motivacija, z vizualno podporo pa mu boste pomagali olajšati razumevanje koncepta časa. Za to uporabite različne barve, samolepilne listke, slikice in podobno. Odlična podpora spoznavanju pretoka časa je tudi zelo nazorna peščena ura. Ustvarite rutino, ki bo sledila otrokovemu ritmu. To pomeni, da njegov dan organizirajte tako, da bo čas za delo namenjen tistemu delu dneva, ko je otrok mentalno najbolj produktiven in okoli tega organizirajte še vse ostalo (igra na prostem, večerja, umirjanje, spanje, krožki...)
Za dodajanja vertikalnih površin uporabite dizajnerske police, magnetne ali navadne table za risanje s kredo. Krasijo jih lahko tudi umetniška dela otrok, posterji z njim zanimivo tematiko, rastline, ki poskrbijo za dvig energije in čiščenje zraka. Na police pa zložite knjige, ki so mu zanimive in s tem poudarite pomen branja za njegov razvoj.
Dotok svežega zraka in ohranjanje optimalne temperature za delo naj bosta vaši vsakodnevni prioriteti.
Pri šolskih otrocih jim boste šolsko delo olajšali tudi, če boste določili njegov dominantni stil učenja. Razvrstite ga v enega od slednjih: slušni, vidni ali kinestetični. Nato pa skladno s prevladujočim stilom v prostor vnesite podporne elemente. Slušnemu tipu priskrbite snemalnik zvoka, ali posnetke o tematiki, ki jih bo lahko poslušal, z vizualnim tipom izdelujte barvne plakate in miselne vzorce, kinestetičnemu omogočite dovolj prostora in pripomočkov za gibanje.
Priporočljivo je, da že med poletjem torej preden se začne novo šolsko leto skupaj z otrokom uredita prostor, ki bo namenjen delu za šolo. Še bolje je, da ima otrok že od malih nog kotiček, kjer v določenem delu dneva sedi in ustvarja ter raziskuje svet preko knjig ali poučnih igrač ali predmetov s katerimi lahko ročno manipulira. V zgodnjih letih je to lahko gnetenje gline, nato je spoznavanje barvnih kombinacij z mešanjem tempera barv, kasneje plastični modeli razvoja žuželk, mikroskop pod katerim opazujejo drobne živalice ali rastline, ki so jih pobrali zunaj v gozdu in podobno. Pomembno je, da otrok ponotranji veselje do raziskovanja ter učenja in to poveže s kotičkom. Slednji naj bo udoben in funkcionalen, da bo otrok imel možnost raziskovanja z različnimi čutili s čimer bo njegova koncentracija trajala dlje in tudi lažje si bo zapomnil naučeno. Imejte v mislih, da ste nepogrešljivi pri postavljanju temeljev za gradnjo otrokovih učnih navad in mu ponudite stimulativno okolje, da mu boste omogočili uspešen razvoj.