Najdbe prvih postelj segajo 77.000 let nazaj. Prvo odkrito ležišče je bilo sestavljeno iz tkanega trsja in rogoza, pokrito pa z listjem, katero je odganjalo insekte. Merila je dva kvadratna metra in bila globoka 30 cm. Že ta je bila precej udobna glede na omenjeno sestavo.
Druga zanimiva najdba, približno 7000 let nazaj, je bila uporaba toplih kamnov, na katerih so ljudje počivali. Tehnika se je celo tako razvila, da so ugotovili kako prižgati ogenj, ki je nato še naprej gorel pod plastjo kamnin. To je bilo veliko bolje kot spanje na hladnih tleh.
Zanimivo je, da so Rimljani postelje uporabljali tudi za druge aktivnosti. Na njih so namreč jedli, se učili in celo poročali.
Le počasi pa so se na tem področju začele dogajati spremembe. Ena pomembnejših je bila zagotovo dvig ležišča za zaščito pred umazanijo, podganami in drugimi plazečimi živalmi. To se je zgodilo nekje 5000 let nazaj, ko so pričeli uporabljati tedanje vzmetnice. Slednje so predstavljali kosi blaga, ki so imeli notranjost napolnjeno s senom, slamo ali travo.
Takrat celo ni bilo nič nenavadnega, če so si ležišče delili s sorodniki ali prijatelji kar je bilo posebej razširjeno med nižjimi sloji. Še popotniki torej popolni neznanci, so spali v istih posteljah. Tudi budisti, menihi, bolniki v bolnišnicah, otroci v sirotišnicah so bili navajeni spati v velikih skupnih prostorih. Kar še danes prakticirajo nekatera staroselska plemena.
Prava prelomnica pa je sledila v 17. stol, ko so začeli graditi posebne sobe kamor so postavljali postelje. Torej današnje spalnice. Na začetku so bili tega seveda deležni le premožnejši.
Privatnost pred tem ni bila v ospredju. Sčasoma, ko se je spreminjala struktura hiš in prostori niso bili več povezani en z drugim, pa je bilo privatnost možno zagotoviti, začeli pa so jo tudi vedno bolj ceniti.
Kljub temu so premožni Rimljani ravno tako imeli spalnice z vhodom z atrija, ki pa niso bile veliko večje od obsega postelje. Življenje je bilo takrat javno, zato za tiste čase to ni bilo nič nenavadnega.
Izdelovali so še znamenite postelje z baldahini, ki so jim omogočile nekoliko več zasebnosti. Od tod verjetno ideja za otroški baldahin.
Preden so ljudje pričeli graditi posebne prostore za kopalnice, so se ljudje umivali kar v spalnicah. Tako da so zaradi praktičnosti služile obema namenoma. Spanju in umivanju.
Že v preteklosti so predvsem na japonskem imeli zložljive postelje, ki so prostor spremenile v dnevno ali delovno sobo ko so bile pospravljene in v spalnico, ko so jih odprli. Takšna ureditev se še danes najde v manjših stanovanjih, ki so prostorsko omejena.
Še zadnji zanimivejši trend je sledil v 20. stol in sicer vodne postelje, ki so priljubljene še danes.
Tako je spalnica počasi postala pomembnejši prostor v zahodnjaških kulturah. Otrokom je bila prostor za igro, najstnikom kotiček zasebnosti, podjetnikom pisarna, nekateri pa so ji dodali še kopalnico in TV zaslon, da je postala kot hotelska.
Samo predstavljajte si kaj vse sledi glede na hiter tehnološki napredek. Za dober spanec pa je vseeno bolje tehnologijo puščati izven intime spalnice, ki naj bo namenjena zgolj umirjanju in počitku.
Standardne velikosti postelje
Šele konec 19. stoletja so se proizvajalci postelj in vzmetnic dogovorili o standardnih velikostih obojega, kar je posamezniku olajšalo nakup nove postelje ali ležišča, saj je tako izbiral med različnimi proizvajalci.
Prej se je moral vedno dogovarjati in skladati dele postelje, ki so bili narejeni po meri. Najprej so se dogovorili o dimenziji enojne in dvojne postelje. Kasneje so sledile tudi daljše in širše dimenzije.
Primer je postelja 120x200 ali postelja 90x200. Slednja, manjša velikost ležišč je bila navadno označena kot otroška postelja.
Boxspring postelja, ki je prišla v obtok v sredini 20. stol je ravno tako narekovala nov trend dimenzij.
Čeprav so se pojavile tudi vmesne dimenzije kot je postelja 160x200, so kljub temu najbolj priljubljene večje dimenzije postelja 180x200, celo 200x200.
Dandanes si potrošniki želijo vedno bolj kvalitetnih in vedno večjih postelj, da imajo med počitkom na razpolago dovolj prostora.
Zares se zdi nepredstavljivo, da so včasih spali kar na mrzlih tleh, če so imeli srečo pa na kakšni živalski koži ali listju. Šele Egipčani so izumili palete ali kupe palmovega listja, ki so jih dvignile od tal.
Pri Perzijcih je bila na nek način izumljena prva vodna postelja za katero so zašili kozjo kožo v katero so natočili vodo. Zato postelje ne jemljite za samoumevno, temveč bodite hvaležni za njeno udobje in dobro poskrbite zanjo.
Zakonska postelja, par pa spi narazen?
V preteklosti so veljala tudi zanimiva prepričanja glede deljenja sobe s partnerjem. Govorimo o ne tako dolgo nazaj obdobju med 1850 in 1950-imi leti. Različni strokovnjaki so namreč takrat svarili ljudi, naj imajo ločene spalnice in postelje, saj bo sicer močnejši partner šibkejšemu izčrpal energijo in nanj prenašal viruse in druga obolenja.
Kasneje pa je ločeno spanje postalo znak nefunkcionalnega zakona in spanje v zakonski postelji spet zaželeno.
Kljub temu danes sploh ni tako malo ljudi, ki spijo narazen. Razlogi za to pa niso nujno težave v zakonu ampak izzivi čisto praktične narave.
Slednji so: premajhna postelja, različni vzorci spanja - v mislih imamo nočne ptice in tiste, ki vstajajo že zgodaj, smrčanje partnerja, pogosto premetavanje, kraja in zavijanje v odeje, potreba po drugačni sobni temperaturi, želja po spanju z odprtim oknom, mame, ki se z dojenčkom umaknejo, da moški, ki hodi v službo dobi dovolj spanca itd.
Na drugi strani pa imate pare, ki spijo narazen, ker ne uspejo razčistiti zakonskih težav. Dolgoročno to zagotovo ni dober znak, čeprav je res tudi to, da dobro naspan posameznik lažje funkcionira naslednji dan in se spoprijema s težavami.
˝Ne hodi jezen v posteljo˝ je vsem znan pregovor, ki pa včasih enostavno ne more biti izpolnjen kadar gre za težavo, ki je ne bo rešil enourni pogovor pred spanjem. Enostavno sprejmite, da tisti dan zadeve ne boste rešili in se skušajte pomiriti.
Če veste, da ločeno spanje dobro vpliva na vaš zakon potem ni nobene težave v takšni ureditvi. Važno je le, da ste iskreni do sebe in se s partnerjem sporazumno dogovorita o takšni ureditvi.
Včasih so pari enostavno čez cel dan v stiku in si zelo želijo nekaj časa zase. Ločeno spanje je krasna priložnost za to, dokler odločitev temelji na pravih razlogih.
Imate pa tudi primere, ko bi si par želel spati skupaj, vendar težko in nemirno spita, če sta v isti postelji. Seveda se je treba najprej vprašati po dimenziji postelje. Postelja 140x200 bo mogoče prva sprejemljiva velikost, ki je zares primerna za par.
Predstavljajte pa si kako kraljevsko izgleda šele spanje na večji dimenziji 200x200. Tam nihče nebi smel imeti težav s prisotnostjo partnerja, saj je vsakemu namenjen 1 meter širine ležišča, kar čisto dovolj.
Dejstvo pa je, da v vsako spalnico tako velikega ležišča ne morete postaviti, zato je povsem na mestu odločitev o dveh ločenih manjših posteljah.
Imeli boste le nekoliko več posteljnine za pranje, saj bo posteljnina 140x200 sedaj zamenjana z dvema manjšima velikostma. Posteljnina 90x200 se bo namreč podvojila, kar velja tudi za rjuhe.
Super je tudi, če si par izbere kakšno skupno rutino pred spanjem ali pa zjutraj ob zbujanju zato, da vseeno skupaj zaključita in pričneta dan.
Zvečer se v postelji lahko še kaj pogovorita, popijeta topel čaj ali prebereta knjigo, zjutraj pa eden skuha kavo, ki jo spijeta kar na postelji.
Zagotovo se vsi strinjate, da je kvaliteten spanec zelo pomemben za dobre odnose. Če bo vaš mož čez noč glasno smrčal vi pa se boste zbudili povsem neprespani zagotovo ne boste pomislili, da bi mu zjutraj najprej skočili od veselja v objem. Zato pretehtajte svojo situacijo in sprejmite odločitev, ki najboljša za oba.
